Jajce; hranljivo in varno

Jajca so bogat vir beljakovin in več drugih esencialnih hranil. Novejše raziskave kažejo, da je uživanje jajc povezano s kvaliteto prehrane in večjim občutkom sitosti po obroku, možna pa je tudi povezava z bolj učinkovitim nadzorom telesne teže. Z izboljšanjem proizodne prakse v obratih za pridelavo jajc se je izboljšala tudi varnost jajc, kar se kaže v zmanjšani okužbi jajc s Salmonelo.
Majhen vpliv na krvni holesterol
V preteklosti so obstajali pomisleki glede uživanja jajc in ostalih živil bogatih s holesterolom. Ta živila naj bi namreč zviševala vrednosti holesterola v krvi, s čimer se je povečevala možnost za nastanek srčno-žilnih bolezni. Vendar holesterol v živilih v večini primerov ne vpliva na količino holesterola v krvi toliko, kot nanj vpliva količina in vrsta zaužite maščobe. Ta trditev ne velja le za posameznike, ki so občuljivi na vnos visokih vsebnosti holesterola. Novejši dokazi kažejo, da uživanje jajc kot del uravnotežene prehrane ne bo vplivalo na nivo krvnega holesterola pri večini ljudi. Raziskave so pokazale, da ni povezave med vzroki za nastanek srčno-žilnih bolezni zaradi prehrane z rednim uživanjem jajc (do šest jajc na teden), celo pri posameznikih ki so že imeli povišane vrednosti holesterola.
Drugi učinki na zdravje
Visokobeljakovinska živila prispevajo k povečanemu občutku sitosti, zato so raziskali povezavo med uživanjem jajc, občutkom sitosti in obvladovanjem telesne teže. Dve nadzorovani študiji sta pokazali, da je uživanje jajc za zajtrk prispevalo k večjem občutku sitosti in posledično nižjemu energijskemu vnosu. Nadalje je študija pokazala, da so pretežki posamezniki, ki so petkrat tedensko (osem tednov zapored) za zajtrk zaužili jajce, znižali telesno težo bolj kot tisti, ki so za zajtrk zaužili energijsko enak pretežno ogljikohidratni zajtrk.
Vprašanja glede varne hrane
Jajca lahko vsebujejo Salmonelo – bakterijo, ki pri živalih in človeku povzroča različne oblike črevesnih okužb. Z različnimi ukrepi v industriji in trgovini z jajci, okužbe s to bakterijo upadajo. Kljub vsemu, pa je potrebno pri shranjevanju in pripravi jajc upoštevati naslednje. Sledi Salmonele lahko najdemo na jajčni lupini, zato si je potrebno umiti roke po rokovanju z jajci. Vendar jajc ne smemo prati, saj jajčna lupine vsebuje zaščitni sloj, ki bakteriji preprečuje vdor v jajce skozi pore. Če so jajca umazana in jih je potrebno oprati, jih moramo porabiti takoj po umivanju. Če je lupine poškodovana je jajce potrebno zavreči oz. ga ne shranjevati s celimi.
Hramba jajc v hladilniku zmanjšuje rast Salmonele. Vendar pa je potrebno preprečiti večkratno spremembo temperature shranjevanja jajc. Ta lahko povzroči kondenzacijo, ki lahko spodbudi rast bakterij in njihov vdor v jajce. Salmonelo uničimo s segrevanjem na najmanj 70 °C. Zato je za prehrano občutljivejših skupin prebivalcev (starejši, bolniki, otroci, nosečnice,..) jajca vedno potrebno dobro termično obdelati. Svetovna zdravstvena organizacija ne priporoča uživanja hrane, pripravljene s surovimi ali premalo kuhanimi jajci, kot je majoneza, holandska omaka, sladoled, nekatere sladice,…, še posebno, če so te jedi pripravljene doma iz nepasteriziranih jajc. Priporoča se dobro čiščenje in dezinfekcija delovnih površin po pripravi jajc oz. naj med pripravo jajc ne bodo v bližini živila, ki jih uživamo surova.
Zaključek
Jajce lahko znatno prispeva k zdravi in uravnoteženi prehrani. Je bogat vir beljakovin, vitaminov in mineralov. V Evropi je za varnost pridelave in predelave jajc dobro poskrbljeno s številnimi ukrepi, ki jih industrija mora dosledno upoštevati. Z nekaj napotki za varno pripravo jajc v domačem okolju ali obratih javne prehrane, pozitivni učinki na prehrano vseh skupin prebivalstva daleč presežejo morebitna varnostna tveganja.

Vir:http://www.eufic.org/en/whats-in-food/article/eggs-revisited-nutritious-and-safe-to-eat