Super živila

Pri zmanjševanju dejavnikov tveganja za nastanek civilizacijskih bolezni je pomembna preventiva, ki se prične v zgodnjem otroštvu. V preventivi ima prehrana in z njo pestrost medsebojnega kombiniranja posameznih živil pomembno vlogo, ki pa se je, dokler ni prepozno žal premalo zavedamo.

Različne komponente hrane, imajo poleg svoje hranilne vrednosti pomembne »preventivne lastnosti«.  Na podlagi dosedanjih študij določene pozitivne preventivne lastnosti pripisujemo snovem, ki učinkujejo na človekov antioksidativni zaščitni mehanizem.Takšne snovi so antioksidanti, ki so lahko encimski (selen, baker, mangan, cink) ali neencimski (askorbinska kislina, tokoferoli, karotenoidi, flavonoidi ali kot jih imenujemo z drugo besedo sekundarne rastlinske snovi), vedno pa delujejo v medsebojni simbiozi.

Zavedati pa se moramo, da neravnovesja ne odpravi posamezen antioksidant, temveč vnos mešanice različnih antioksidantov oz. različnih »super živil«. Velika večina teh živil je rastlinskega izvora in jih v prehrani večina ljudi nevedoč da gre za »super živila« vsakodnevno uporablja.

Zadnjič smo omenjali bolj eksotična »super živila« kot so goji jagode, maca, inkovske jagode, …. Danes se bomo osredotočili na »običajna super živila«, ki so že sedaj del naše vsakdanje prehrane. Ker so popolnoma običajna jim ne predpisujemo posebnih lastnosti in jih s tem delamo veliko krivico.

 

Encimski antioksidanti:

  • Cink sodeluje v organizmu v številnih encimskih reakcijah kot kofaktor pri presnovi energijskih hranil; ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob: sodeluje pri skladiščenju inzulina in nemotenem delovanju imunskega sistema. Pomanjkanje cinka v organizmu vodi v slabši apetit in delovanje imunskega sistema. Cink se nahaja pretežno v hrani živalskega izvora, problem cinka v hrani rastlinskega izvora je nizka absorpcija zaradi prisotnosti fitatov.
cink: lupinarji (školjke, polži, raki),  rdeče meso, soja, otrobi, neoluščen riž,…

 

  • Selen: deluje v metabolizmu ščitničnih hormonovin ščiti celice pred oksidativnim stresom Večina selena je v živilih vezanega na aminokisline in nastopa v obliki selenocisteina in selenometionina, ki se v telo absorbirata skozi celice stene tankega črevesa.
selen: rumenjak, morska hrana – školjke, sardele, telečja jetra, perutnina,  leča, šparglji, semena, oreščki – brazilski oreščki,…

 

  • Baker: sodeluje pri presnovi energije, pomemben je za optimalno delovanjem možganov, sintezo kolagena in kot antioksidant ščiti tkiva pred prostimi radikali. Baker je v živilih dobro zastopan.
baker: jetra, ribe, žita, školjke, oreščki – brazilski oreščki, kakav, čokolada, kava, čaj

 

Neencimski antioksidanti – sekundarne rastlinske snovi:

Na podlagi njihove kemične strukture in funkcionalnih lastnosti jih razdelimo v različne v različne skupine :

  • karotenoidi, v krvi lahko dokažemo več kot 10 različnih karotenoidov, med katerimi prevladujeta β-karoten in likopen. Karotenoidivplivalo na zmanjšanje tveganja za bolezni srca in ožilja ter za raka.  
β-karoten: oranžno in rdeče obrvno sadje in temnozelena zelenjava: marelice, pomaranče,     mandarine, jagode, korenje, listnata zelenjava,..
likopen: paradižnik

 

  • fitosteroli, zaradi podobnosti s holesterolu (imajo eno verigo več) v črevesu ovirajo absorpcijo holesterola in tako lahko zmanjšajo njegovo absorpcijo tudi za 10%.
fitosteroli: soja, rastlinska olja (koruzno, olivno, sojino), žita (ajda, ječmen, pšenica, pira, oves), brstični ohrovt, cvetača, brokoli, avokado, maline

 

  • flavonoidi in antociani, danes poznamo preko 5000 vrst flavonoidov in antocianov. Njihov antioksidativni učinek verjetno zavira razvoj arterioskleroze ter kancerogenezo.
flavonoidi: borovnice, češnje, aronija, grenivka, grozdje, jabolko, maline, marelice, murve, pomaranče, ribez-črni, rdeči, brokoli, brstični ohrovt, ohrovt, paradižnik,…
antociani: borovnice, češnje, robide, aronija, črna soja, šipek

 

  • inhibitorji proteaze, iz prehranskih rastlin zmanjšujejo aktivnost človekovih lastnih proteaz (npr. tripsin) tudi tumorskih.
inhibitorji proteaze: soja, stročnice, semena, oreščki, krompir, paradižnik, jajčevci

 

  • monoterpeni, mentol ali limonen, so potencialni antikancerogeni, zmanjšujejo nastajanje substanc, ki pospešujejo rast celic.
monoterpeni : olja začimbnic in dišavnic (pepermint, limonin, …

 

  • fitoestrogeni ,se vežejo na iste receptorje kot človekovi lastni estrogeni, vendar pa z bistveno manjšim hormonskim učinkom.
fitoestrogeni: soja, kalčki soje in pšenice,  grah, fižol, laneno seme, ječmen, hmelj, riž

 

  • žveplove spojine npr. alicin, vsebujejo česen in druge čebulnice. In vitro imajo antimikrobne, antikancerogene, antioksidativne in protivnetne učinke. Poleg tega kaže, da vplivajo tudi na krvni tlak in imunski sistem
žveplove spojine: česen, čebula, por, drobnjak,…