Sedemindvajsetletni Klemen je v želji po mišičastem telesu jemal 12 različnih prehranskih dopolnil in zanje odštel tisočaka; lani je bilo pri nas prodanih za okoli 30 milijonov evrov prehranskih dopolnil; kakšen je sploh smisel jemanja dodatkov; ali dražje pomeni tudi boljše?
Članek je bil objavljen v septembrski številki revije Moje finance.
Sedemindvajsetletni Klemen Mavsar si je želel izklesati telo. Pred nekaj leti, ko se je začel ukvarjati s fitnesom, je v pol leta shujšal za 27 kilogramov, s 94 na 67. »Pretiraval sem. Začel sem uživati številne prehranske dodatke v upanju, da bom hitreje dosegel rezultate,« priznava. A ko začne naštevati, kaj vse je vnašal v svoje telo, ti zastane dih. Dve leti je jemal 12 različnih prehranskih dopolnil, tudi prepovedana. Čez palec ocenjuje, da je zanje zapravil dobrega tisočaka. Kaj je jemal in koliko je za to plačal, prikazujemo v infografiki. »Rad poskušam različne stvari, zato sem eksperimentiral tudi z dodatki. Danes mi je žal. Telo jih nekaj časa presnavlja, potem pridejo težave,« obžaluje. Ima občutek pekočega jezika, bolečine v sečnih kanalih, hormonsko neravnotežje. »Potreboval bom leto dni, da se sestavim. Minilo je že pol leta. Zdravnik pravi, da sem zaradi jemanja anabolikov (fat burner Animal Cuts) poslal hormone na dopust. Stvar je skrajno nevarna in bi jo morali umakniti iz prodaje,« opozarja.
Starši, pozor!
Klemen ni osamljeni jezdec, je pa eden izmed redkih, ki je pripravljen javno govoriti o svoji izkušnji. »Najstniki, ki začnejo obiskovati fitnes v želji, da bi oblikovali svoje telo, namesto recimo piščanca raje uživajo koktajl dodatkov. Čeprav ni znanstvenih dokazov, da ti proteinski dodatki izboljšajo gradnjo mišic. Podobno je tudi, ko se prehlada lotimo s tabletko vitamina C, namesto da bi si v čaj stisnili limono,« pripoveduje pediatrinja Petra Mohar Bregar iz grosupeljskega zdravstvenega doma. Nedolžni poskusi najstnikov se ne končajo vedno le pri prehranskih dodatkih, nemalo jih začne uživati anabolične steroide, opozarja. »K nam pridejo zaradi bolečin v želodcu, prebavnih težav, napenjanja. Tisti, ki jemljejo steroide, sprva tožijo o izraziti mozoljavosti, fante zmoti povečanje prsi, pozneje navajajo razbijaje v prsih, občasno zabuhlost, povišan krvni tlak, starši opažajo agresivnost,« opisuje. Prav te dni je bil pri njej 20-letnik, ki je omenjal znake impotence zaradi uporabe steroidov. »Spolno disfunkcijo raje opišejo kot okužbo spodnjih sečil. Impotenca pri moškem lahko ostane tudi po prenehanju jemanja teh nevarnih preparatov,« opozarja sogovornica. Fantje posegajo po preparatih za »gradnjo mišic«, dekleta pa za »kurjenje maščob«, opaža tudi Andreja Širca Čampa, strokovnjakinja za prehrano iz podjetja Nutriticon.
30-milijonski biznis
Na našem trgu je približno 5.600 notificiranih izdelkov, aktivno se jih trži manj kot tri tisoč, navaja Martina Puc, ki upravlja bazo podatkov o prehranskih dopolnilih P3/P3 Professional in spletno stran pretehtajte.si. »Ta številka govori o različnosti ponudbe. Številni ponudniki namreč ocenjujejo, da gre pri prehranskih dopolnilih za lahek posel,« pojasnjuje Pucova. Po njenih grobih izračunih je bilo lani prodanih za okoli 30 milijonov evrov prehranskih dopolnil. Samo v Lekarni Ljubljana na podlagi letošnjih rezultatov ocenjujejo, da bo prodaja dosegla pet milijonov evrov. Na policah ponujajo več kot 1.200 različnih prehranskih dopolnil od več kot 170 proizvajalcev, se pohvalijo. »Kljuko lekarniških vrat si dnevno podajajo predstavniki, ki želijo prek lekarn prodajati dodatke. Odločitve, kaj dati na police in kaj ne, so zelo težke,« priznava farmacevtka Metka Milovanovič iz Lekarne Dravlje.
| Spremljajte nas tudi na FB. |
| Dve leti sem jemal 12 različnih prehranskih dopolnil, tudi prepovedana, priznava Klemen. |
Čeprav je v zadnjih letih na trgu prava eksplozija ponudbe prehranskih dopolnil, pa ocene Pucove kažejo, da je lani obseg prodaje upadel za približno 15 odstotkov. Tudi v Lekarni Ljubljana lani za devet odstotkov, letos za 11. »Časi lahkih poslov so mimo. Številni izdelki so kot zvezdni utrinki – hitro pridejo in gredo. Resnih igralcev na trgu je razmeroma malo, ponudba je pestra, kar pomeni ostro konkurenco,« komentira Pucova. Porabniki so zasičeni, vse bolj ozaveščeni, na denarnico je pritisnila tudi kriza, opažajo sogovorniki. V Mercatorju pa poleti opažajo nekoliko manjšo prodajo prehranskih dopolnil glede na zimski čas, ko se prodaja poveča za skoraj petino.
Navite cene – prodajni trik
Cene dopolnil so precej navite, razponi so lahko precejšnji. Za vitamin C lahko odštejete od pet do 50 evrov, za magnezij od tri do 12 evrov, za alge od štiri do 85 evrov, glede na različne količine in blagovne znamke. Pravo premoženje stanejo izdelki za izboljšanje zunanjega videz in zdravja na splošno. Ali dražje pomeni tudi bolj učinkovito? »Pri kakovosti je težko govoriti na splošno. Znana modrost je, da nizko ceno izdelka lahko dosežeš s poceni surovinami, poenostavljenim proizvodnim postopkom, ne najbolj idealnimi razmerami v proizvodnji, poenostavitvami pri prodaji in oglaševanju,« našteva Pucova. Pri tem opozarja, da so hudo navite cene lahko tudi samo prodajni trik. »Na trgu je vse pomešano in iz cene ni mogoče ugotoviti, ali je dopolnilo učinkovito ali ne,« dodaja farmacevtka Milovanovičeva.
Kakovost z vidika vsebnosti obljubljenih sestavin je lahko vprašljiva za več kot tretjino izdelkov, je pokazal rezultat raziskave Inštituta za nutricionistiko. Največja tveganja so pri spletnih nakupih. »Najcenejše v raziskavo vključeno prehransko dopolnilo (kupljeno po spletu) sploh ni vsebovalo snovi, ki jo je obljubljalo,« navaja primer Igor Pravst z inštituta. Zagotavljanje kakovosti je povezano tudi z vidika stroškov proizvajalca. »Bolj nadzorovani izdelki so lahko upravičeno nekoliko dražji od manj nadzorovanih,« še meni.
Strokovnjaki, ki to niso
Vsakdo lahko kupi katerokoli prehransko dopolnilo prek spleta, v trgovini in še kje. »V zadnjem času mladi radi zahajajo v fitnese, kjer jih velikokrat opremijo z beljakovinami sirotke, pospeševalci kurjenja maščob, posameznimi aminokislinami, skratka, s tako imenovano športno prehrano,« opaža prehranska svetovalka Čampova. Številni prehranski svetovalci v fitnesih nimajo ustrezne izobrazbe in navadno ponujajo izdelke, ki jih sami prodajajo, dodaja Moharjeva. Zdravnica je včasih v zadregi, ko jo ljudje v ambulanti sprašujejo, kateri sirup naj si kupijo za kašelj. »Toliko sirupov je na voljo. Ni preprostega odgovora. Svetujem največkrat tisto, kar sem preizkusila sama,« priznava. Klemen je pridobival informacije in nakupoval dodatke po spletu. Tam pa preži kar nekaj nevarnosti. »V teh prehranskih dopolnilih se lahko pod dvomljivimi imeni ali kemijskimi formulami skrivajo tudi steroidi, ki škodujejo zdravju,« opozarja Čampova.
| Nedolžni poskusi najstnikov se ne končajo vedno le pri prehranskih dodatkih, nemalo jih začne uživati anabolične steroide, opozarja pediatrinja Petra Mohar Bregar. |
Bližnjic ali instantnih rešitev ni. »Industrija prehranskih dodatkov ljudem obljublja bližnjice v obliki tablet, kapljic, praškov. Prehladi imajo svoj potek in se ga ne da skrajšati,« sklene Moharjeva. Sama prehranskih dodatkov ne jemlje pogosto, le občasno magnezij zaradi mišičnih krčev in folno kislino v nosečnosti, saj naj bi zmanjšala pojav prirojenih nevroloških anomalij pri otroku. »Če bi imeli hrano naštudirano, bi vedeli, kje so kakšni vitamini in minerali, in teh dodatkov ne bi potrebovali. Tudi zdravniki velikokrat premalo vemo o prehrani. Prehrana je znanost,« priznava.
Manj celulita, lepša koža, večja odpornost
Vse več je prehranskih dodatkov, ki čudežno pričarajo lepši videz, manj celulita, bolj napeto kožo, več mišic. Ali to res deluje? »To so instantne rešitve. Znanstveno dokazanih dopolnil ali krem, ki odpravijo celulit, povrnejo mladost, ni,« je jasna Andreja Čampa. Kaj pa boj s prehladom s tabletko vitamina C ali proti krčem z magnezijem? »Našega imunskega sistema se ne da natrenirati tako kot mišice,« odgovori. Njen recept za obrambo pred zoprnimi virusi je uravnotežena prehrana. »S tem telesu damo možnost za dobro delovanje in v primeru vdora virusov za dobro obrambo. Povečane potrebe po vitaminu C zlahka pokrijemo s svežo zelenjavo (paprika) in sadjem (jagodičje, robide, kivi, pomaranče). Dovolj magnezija si rekreativni in profesionalni športniki zagotovijo že z enim kozarcem donata,« pojasnjuje. Trg so preplavila tudi ‘eksotična’ prehranska dopolnila na osnovi rastlinskih delov (korenina, plod, steblo, cvet …). »Ob pomanjkanju ustreznih, jasnih in na zdravstvenih študijah temelječih dejstev za tovrstna prehranska dopolnila je težko svetovati, ali sploh in kdaj je uporaba prehranskega dopolnila smiselna in potrebna,« komentira.
Predoziranje
Marsikdo misli, da dodatno jemanje vitaminov in drugih dodatkov ne more škodovati. »Posledice pretiranega uživanja prehranskih dopolnil velikokrat niso vidne takoj, lahko se pojavijo šele čez leta,« opozarja Čampova. V svoji praksi je že imela nekaj takšnih primerov, predvsem pri mladih. »Pred časom so se mladostniku s sladkorno boleznijo, sicer aktivnemu športniku, čez noč pojavili omotica, nihanja krvnega tlaka in sladkorja. Najprej je to pripisoval zdravljenju sladkorne bolezni, a se je pozneje izkazalo, da je pred meseci v želji po večji mišični masi v prehrano vključil nekaj prehranskih dopolnil iz serije ‘športne prehrane’. Ko jih je nehal jemati, so težave v nekaj tednih izzvenele,« opisuje enega izmed primerov.
| Kljuko lekarniških vrat si dnevno podajajo predstavniki, ki želijo prek lekarn prodajati dodatke, opaža farmacevtka Metka Milovanovič. |
Dopolnilo ni zdravilo
Škatlice prehranskih dopolnil imajo privlačno embalažo, so v obliki bombonov, lizik, tablet, kapsul, kapljic … »Ljudje težko razumejo razliko med zdravilom in dopolnilom že zaradi stalnega namigovanja na zdravilne učinke,« opaža farmacevtka Milovanovičeva. Vseeno se je na področju oglaševanja zgodil premik na bolje. Od začetka leta proizvajalci na embalažah ne smejo več navajati zdravstvenih trditev, če te niso dokazane. Trditev, da neko dopolnilo pospešuje pretvorbo maščob v energijo ali gradnjo mišic, ne sme biti oglaševano, opozarja Čampova. Evropska komisija je odobrila 222 trditev; recimo pri delovanju imunskega sistem ima vlogo vitamin C, za ohranjanje zdravih kosti je potreben kalcij, k normalnemu delovanju črevesja pripomorejo suhe slive … »Te zdravstvene trditve povedo, kakšno gorivo za normalno delovanje telesa je neko živilo,« razlaga Martina Puc.
Globe za kršenje segajo do 30 tisoč evrov za pravno osebo in do 12 tisočakov za samostojnega podjetnika. Zdravstveni inšpektorat je letos izrekel pet glob štirim zavezancem zaradi zavajajočega oglaševanja, pregledali so 96 zavezancev. »Kazni za kršitve so očitno prenizke in jih nekatera podjetja celo vnaprej vključujejo v ceno izdelkov, tako da jih v praksi